12 
I. Abhandlung: Miklosich. Über die Einwirkung des Türkiselien etc. 
Litteratur. 
Blast. Th. BlaÄewicz, Theoretisch-praktische Grammatik der daco- 
romanischen Sprache. Lemberg und Czernowitz 1844. 
Bog. I. A. Bogorovt, Erensko-biJgarski i b'ilgarsko-frenski refinifct. 
Yiena 1869. 
Boj. M. G. Bojadschi, Bomanische oder macedonowlachische Sprach 
lehre. Wien 1813. 
Bos.-Vila. Bosanska Vila. List za zabavu, pouku i knji2evnost. Sara 
jevo. Von 1886 an. 
Col. V. Colakovt, Bsblgarskyj narodemt sbornikt. Belgrads 1872. 
Dan. AavtYjX o iv. Moo/otcoascoc, Eidr/Wf 1 **) oi3aG7.a/Ja. s. 1. 1802. 
Darmesteter, J., Etudes Iraniennes. Paris 1883. 
Hahn, G. v., Albanesische Studien. Wien 1853. Griechische und 
albanesische Märchen. Leipzig 1864. 
Hind. A. Hindoglu, llictionnairc abrege fran<;ais-tui'C. Vienne 1831. 
Hör. K. llörmann, Marod ne pjesme Muhamedovaca u Bosni i Herce- 
govini. Sarajevo. I. 1888. 
Jastr. I. S. Jastrebov'R, Obydai i pesni tureekiclri. Serbov'n. S. Peter- 
burgij 1886. 
Jir. K. Jircock, Cesty po Bulharsku. V Praze 1888. 
J u k. 1. E. J ukic, Marod ne piesmc bosanske i berccgovaöke. U 
Osieku 1858. 
Ju2.-Skaz. Marodnyja juünorusskija skazki. KioVL 1869. 
Kaö. V. Kaöanovskij, Samjatniki bolgarskago narodnago tvoröestva. 
SanktpeterburgT. 1882. 
Ljub. P. Cv. Ljubenov, Baba Ega. Txrnovo 1887. 
Marjan. Marjanovic, Hrvatskc narodne pjesme. U Zagrcbu 1864. 
Milad. Bratija Miladinovci, Btlgarski narodni pesni. V r L Zagrebs 1861. 
Petr. B. Petranovic, Srpske narodne pjesme. U Biogradu 1867. 1870. 
Popovic, G. Turske i druge istoöanske reöi u nasem jeziku. U Bio 
gradu 1884. Aus dem Glasnik. 
B. Er. Bossi, Vocabolario della lingua opirotica-italiana. Boma 1875. 
1156. Beönikx ot'i, cetiri jezika. Biogradl> 1873.